VERUS VINA

Verus Šipon

Šipon je naša najstarejša sorta. Poznali so ga že Rimljani in je pri nas že več kot 1000 let. V našem okolišu je popolnoma udomačen in zaseda petino vseh vinogradov. Slovensko ime šipon naj bi nastalo v času Ilirskih provinc, ko so Napoleonovi vojaki ob pitju vina vzklikali »c'est si bon«, kar so domačini slišali kot šipon.

Šipon zgodaj odganja in pozno zori. Ima najdaljšo rastno dobo in s tem odličen kakovostni potencial. Ker ima velike grozde, je za kakovost vina najpomembneje, da pridelek na trsu ni prevelik. Tako je glavno in najtežje opravilo pravilna obremenitev trsov in redčenje pridelka.

Verus šipon je vino z edinstveno nežno cvetico, ki spominja na kutine, hruške ali limone; vino je polnega okusa, s prijetno svežino in se odlično stara.

Verus Sauvignon

Sauvignon so k nam prinesli v začetku 19. stoletja, v zadnjih letih pa upravičeno postaja vodilna sorta v okolišu. Zaradi sončnih dni in hladnih jesenskih noči ima pri nas odlične razmere.

Za dober sauvignon je pomembna umirjena rast, temeljita pletev, dobra osvetlitev in zračnost listne stene. Zdravo grozdje, pravilno izbran čas trgatve in natančno delo v kleti izrazijo vse kvalitete te sorte.

Verus sauvignon je iz več vinogradov, starih in mladih, na vzhodnih, južnih in zahodnih legah. Tako lahko s premišljenim določanjem časa trgatve za posamezen vinograd v vsakem letniku dosežemo želeni slog vina: maksimalno intenzivnost cvetice, vonj po bezgovem cvetju, kosmuljah, tropskem sadju, koprivah, papriki, črnem ribezu ali pokošeni travi. Vino je sveže, harmonično in polnega okusa.

Verus Renski rizling

Za številne poznavalce in ljubitelje je predvsem zaradi svoje kakovosti, edinstvene arome in cvetice kralj belih vin. Dozori pozno, zahteva najboljše lege, lepo jesen ter zelo skrbno in pazljivo kletarjenje.

V naše vinograde so ga iz Porenja prinesli v začetku 19. stoletja. Hitro se je uveljavil in poleg šipona zaseda najboljše vinorodne lege. Verusovi vinogradi, posajeni z renskim rizlingom, so stari prek 30 let, rodijo malo, a dajejo sortna aromatična in bogata vina.

Mlado vino renskega rizlinga ima svežo sadno aromo, ki spominja na aromo vinogradniške breskve in akacijevo cvetje. S staranjem se v vinu tvorijo nove, kompleksnejše arome medu, cimeta ali suhih marelic.

Verus Sivi pinot

Sivi pinot se je razvil iz modrega pinota z mutacijo, ki so jo v 18. stoletju odkrili v vinogradu nemškega trgovca Rulanda. Zato smo tudi pri nas sorto v preteklosti imenovali rulandec.

Grozd sivega pinota je rdečkaste barve, kar se izrazi kot nežno rdečkast pridih pri barvi sicer belega soka in vina. Prijetna cvetica, v kateri se prepletajo nežne cvetlične arome in tropsko sadje. Okus je bogat in poln.

Verus Chardonnay

Chardonnay je po svetu najbolj razširjena bela sorta. Izvira iz Francije, v naše kraje so ga prinesli v 19. stoletju. Imenovali smo ga burgundec ali morillon. Ker ima podobne rastne razmere kot v domovini, se je uveljavil tudi pri nas.

Vino odlikuje mamljiva sadna cvetica, ki lahko spominja na jabolka, hruške, melone, ananas, banane ali agrume, pri prezrelem grozdju na suho sadje, med. V okusu polno in elegantno.

Verus Rumeni muškat

Velja za najstarejšo sorto, saj naj bi jo že Noe vzel s seboj na barko. Dokazano je, da so sorto prinesli Rimljani iz Male Azije in Egipta. Je zelo aromatična sorta z razvitimi primarnimi buketnimi snovmi že v sami grozdni jagodi.

Zahteva odlične lege, lahka, kamnita ali peščena, zračna tla. Ker ima velike grozde in zori pozno, je treba paziti pri obremenitvi ter izbiri časa trgatve. Daje izjemno aromatično in bogato vino z značilno cvetico po muškatu, pomarančah.

Verus Pozna trgatev

Pridelava vin posebnih kakovosti je del vinogradniške tradicije v našem okolišu. V lepih jesenih pustimo grozdje na trsu dalj časa. Prezrelo grozdje in zaradi botrytisa izsušene jagode, dajo večjo koncentracijo sladkorja in poseben karakter vina pozne trgatve. Pazljivo kletarjenje poudari lepe sadne vonjave z aromami po suhem sadju.

Verus Modri pinot

Je ena od najstarejših sort, saj jo opisuje že rimski pisec Plinij. Izvira iz Burgundije, kjer je najbolj razširjena sorta in je osnova za številne prestižne šampanjce. Je zelo zahtevna. Potrebuje lažja, zračna, odcedna tla, najboljše lege in zelo natančno delo vinogradnika.

Glede na to smo se odločili, da v našo paleto vin uvrstimo modri pinot kot edino rdečo sorto. Prvič smo ga posadil v letu 2009 na legah Stanovščak in Litmerk, v letu 2012 pa še na Jeruzalemu.

Prvi Verusov modri pinot je letnik 2011. Kljub mladosti vinograda smo zaradi nizke obremenitve in lepe jeseni pridelali vino z lepo rubinasto rdečo barvo, cvetico, ki spominja na maline, jagode, češnje ali ribez, ter skladen, poln, zrel okus.