VINOGRADI

Naši vinogradi se nahajajo na vzhodu Slovenije, v vinorodnem okolišu ŠTAJERSKA SLOVENIJA. Razprostirajo se med rekama Dravo in Muro ter mestecema Ormož in Ljutomer, med 46° 24’ in 46° 31’ severne širine ter 16° 05’ in 16° 19’ vzhodne dolžine. Neposredna bližina Panonske nižine  se kaže v višjih temperaturah, to je najtoplejši in najbolj suh del Štajerske.  Tla so lahka, peščeno ilovnata, lapornata in dobro odcedna. Vse vinograde obdelujemo trajnostno, skladno EU smernicami  za integrirano pridelavo grozdja. Pridelava je kontrolirana s strani akreditirane inštitucije. Ročna trgatev v vseh vinogradih.

VINORODNE LEGE

Podokoliš LJUTOMER – ORMOŽ je znan po veliki koncentraciji odličnih vinogradniških leg. Najbojl prepoznavne so terase okrog vasi Jeruzalem. Grozdje pridelujemo na 30 ha najboljših vinogradniških legah v okolišu. 

JERUZALEM: 341 M nmv; 19,8 ha; sauvignon, šipon, renski rizling, sivi pinot, modri pinot

BREBROVNIK:  320 m nmv; 3,2 ha; sauvignon

LITMERK:  331 m nmv; 2,4 ha, sauvignon, rumeni muškat, chardonnay

KOG:  321 m nmv; 2,5 ha;  sauvignon, renski rizling, chardonnay

IVANJKOVCI:  311 m nmv; 2,5 ha;  sauvignon, šipon, renski rizling, modri pinot

PAVLOVSKI VRH:  290 m nmv; 2,8 ha; sauvignon, rumeni muškat

RADOMERJE:  311 m nmv; 0,8 ha; sauvignon, sivi pinot 

KLIMA

Naši kraji so v zmernem podnebnem pasu. Neposredna bližina Panonske nižine in Alp ter vpliv Jadranskega morja odločilno vplivajo na vreme. 

V vseh letnih časih je značilno neenakomerno menjavanje toplih in hladnih ter deževnih in sušnih obdobij. Hladne zime pomenijo nevarnost pozeb, vroča poletja s pogostimi nevihtami pa nevarnost toče.

Na karakter vina odločilno vplivajo sončni, vetrovni dnevi in hladne noči v času dozorevanja grozdja. Povprečna letna temperatura je med 9 in 10 oC. Sonce sije 2600 – 2800 ur na leto (št. ur sončnega obsevanja nad 120 W/m2). 

Povprečno na leto pade od 900 do 1000 mm padavin, od tega 550 mm v rastni dobi (od aprila do septembra).

Običajni začetek cvetenja je v začetku junija. Trgatev v povprečju poteka od druge polovice septembra do srede oktobra.

TLA

V vinogradih prevladujejo sivi laporji in apneni peščenjaki. Matična osnova so terciarne mehke karbonatne kamnine iz obdobja pliocena in miocena.

Značilna je raznolikost tal od lahkih do srednje težkih; na vrhovih in strminah so tla najpogosteje peščena in rahla, v nižjih in položnih legah pa ilovnata z več glinastih delcev. 

Tla so lažja, dobro odcedna, zračna, ne preveč bogata.

Zaradi preprečevanja erozije in lažje obdelave so vsi vinogradi zatravljeni.

Ker  trte obremenimo minimalno (enojni guyot) in ker imajo dovolj življenskega prostora pri pridelavi ne uporabljamo nobenih gnojil.

TRAJNOSTNA PRIDELAVA

Vse vinograde obdelujemo na naravi prijazen način, skladno s smernicami za Integrirano pridelavo, ki je kontrolirana s strani akreditirane inštitucije. 

TRAJNA ZATRAVITEV na strmih pobočji prepečuje erozijo, omogoča lažje delo s stroji in omogoča odlično rastišče za trto, ki pri zmernem pridelku ne potrebuje gnojenja.  

ENOJNI GUYOT omogoča dobro osončenost in zračnost listne stene, uravnoteženo rast ter količinsko zmeren pridelek odlične kakovosti.

SISTEM SAJENJA – na najbolj strmih in razgibanih legah so vinogradi na terasah z 2.000 trsi/ha. Na legah z nagibom pod 30 % so vinogradi posajeni vertikalno s 4.000 trsi/ha.

ROČNA TRGATEV. Odbiramo popolnoma zrelo in zdravo grozdje polnega okusa. Do kleti ga pripeljemo ohlajenega in nepoškodovanega v majhnih zabojih v klimatiziranem vozilu. 

PRIDELEK  6 – 8 t/ha, 1,5 – 2,5 kg/trs; odvisno od letnika, sorte in starosti vinograda.