LETNIKI
Zaradi nenehne menjave toplih, hladnih, deževnih in sončnih obdobij se letniki med seboj zelo razlikujejo. Lahko so si podobni, a nikoli niti dva nista popolnoma enaka. Od začetka rastne dobe do konca trgatve dnevno spremljamo vreme. Na podlagi meteoroloških podatkov in dolgoletnih izkušenj se odločamo o vseh opravilih v vinogradu, še posebej pozorno o optimalnem času trgatve. Tako lahko v vsakem letniku, pri vseh sortah dosežemo najboljšo možno kakovost in želeni slog vina.
2024
Zima je bila zelo blaga. Le nekaj dni v januarju se je temperatura spustila pod ničlo. Brstenje se je začelo en teden prej kot v najzgodnejšem letniku 2017. Razvoj trte je bil hiter, 14. aprila je bil izmerjen spomladanski temperaturni rekord, 29 oC. Nekaj dni za tem se je ohladilo, 22. aprila se je temperatura spustila do ničle. Nižje ležeči deli vinogradov so delno pozebli.
Cvetenje se je pričelo 20. maja. Po cvetenju je bilo veliko deževnih dni, rast je bila bujna. V juliju se je otoplilo, 13. 7. je bila nevihta s točo. Najbolj je prizadela vinograd v Ivanjkovcih. Avgusta je bilo kar 10 dni zapored nad 30 oC, kar je močno pospešilo dozorevanje.
Letnik je najzgodnejši doslej; 2 tedna pred doslej najzgodnejšim in skoraj en mesec pred lanskim. S trgatvijo smo začeli 21. 8. Zaradi visokih temperatur smo z delom začeli zgodaj zjutraj in zaključili pred popoldansko vročino. Grozdje smo pred predelavo hladili v kleti. Hiteli smo, kolikor se je dalo in s trgatvijo končali 14. septembra, en teden pred začetkom jeseni.
Letnik 2024 je zaradi zgodnjega začetka rastne dobe in vročega avgusta rekordno zgoden. Zaradi pozebe in toče je bil pridelek v povprečju nižji za 15 %. Pravočasno smo začeli in pohiteli s trgatvijo, hladili grozdje in ujeli optimalne parametre grozdja, ki omogočajo želen Verus slog vina.
2023
Začetek leta je bil topel, zime skorajda ni bilo. Temperature so padle pod ničlo le za en teden na začetku februarja. Sledila je hladna in deževna pomlad, ki je pomenila poznejši začetek rastne dobe kot bi lahko pričakovali po tako blagi zimi.
Cvetenje se je začelo 10. junija in je v lepem vremenu potekalo optimalno. V tleh je po obilnih spomladanskih padavinah ostala velika zaloga vode, kar je povzročilo bujno rast. Poletje je prineslo pogosta neurja in dolgo deževno obdobje z veliko količino padavin. Osrednji del države so 4. avgusta prizadele katastrofalne poplave. V naših krajih hudih posledic ni bilo, a smo zaradi velikega števila deževnih dni imeli velike težave pri pravočasni oskrbi vinogradov, predvsem pri varstvu vinske trte pred boleznimi.
Zorenje grozdja je zaradi takega poletja zamujalo, vendar smo po 10. avgustu dočakali lepo, ne prevroče, sončno vreme. Grozdje v naših vinogradih je dozorelo normalno in s trgatvijo smo začeli 11. septembra. Trgatev je potekala brez težav, v lepem vremenu, vse do 4. oktobra.
Dobili smo izjemno pitna vina z nekoliko nižjo stopnjo alkohola, aromatična in z lepo izraženo sortnostjo. Zato lahko, kljub vsem težavam med poletjem, letnik označimo kot odličen, zelo značilen štajerski letnik.
2022
Spomladi je bilo padavin dovolj, sredi maja se je otoplilo in rast je bila nemotena. Cvetenje se je začelo 1. junija. Potekalo je počasi, a brez težav. V vinogradih Lešnica in Ivanjkovci je 17.6. bila toča, ne premočna in v tej fazi brez škode za količino in kakovost pridelka.
Poletje je bilo sušno in vroče, 9 dni je bila temperatura nad 30 oC. Najtopleje je bilo 23. junija, ko se je ogrelo do 35,7 oC. Zaradi dolgotrajnega suhega in vročega vremena je bilo dozorevanje grozdja pospešeno.
Konec avgusta se je ohladilo, s trgatvijo smo začeli že 31. avgusta. Potekala je hitro in brez težav. Končali smo 21. septembra. Grozdje je bilo odlično, po količini in kakovosti zelo podobno odličnemu letniku 2021.
2021
Tako kot v lanskem letu, je zima bila blaga, brez snega, z redkimi temperaturami pod ničlo. V marcu in aprilu je bilo hladneje kot običajno. Dne 7. 4. zjutraj se je temperatura spustila do -3 OC. Brsti pri zgodnejših sortah so se šele začeli odpirati in so to nevarno nizko temperaturo prenesli brez poškodb. Spomladanski pozebi smo se v naših vinogradih za las izognili.
Zaradi hladnega vremena v maju se je cvetenje začelo šele 14. 6. To je najpozneje v zadnjih 25-ih letih. Takoj po začetku se je naglo otoplilo in cvetenje je potekalo nemoteno ter zelo hitro pri vseh sortah.
Poletje je bilo lepo, toplo, brez ekstremnih vročin in z malo padavinami. Tako vreme je v veliki meri nadoknadilo zamudo pri cvetenju in s trgatvijo smo začeli 13. 9. Lepo vreme z značilnimi hladnimi nočmi in sončnimi dnevi se je nadaljevalo vse do konca trgatve. Trgatev smo opravili v 15 delovnih dneh in potrgali načrtovano količino odlične kvalitete.
Grozdje je zaradi primerne obremenitve ter idealnega vremena v avgustu in septembru odlično dozorelo. Še posebej nas je presenetila intenzivnost arome pri šiponu. Zaradi razmeroma majne količine padavin v času dozorevanja imamo v letniku 2021 izjemno zrelost, veliko koncentracijo zrelih arom in zelo bogat okus.
2020
Zima, kot že nekaj predhodnih, je bila blaga in brez snega. Pretopli zimski meseci spodbudijo zgodnje brstenje in pomenijo nevarnost spomladanske pozebe. Konec marca se je ohladilo, sredi aprila je padel sneg in brstenje se je pričelo v normalnem času. Začetek rastne dobe je bil zaradi hladnega aprila in maja še nekoliko poznejši kot v preteklih letih.
Cvetenje se je začelo 1. junija. Zaradi hladnejšega vremena je potekalo počasneje, vendar nemoteno. Konec pomladi in na začetku poletja je bilo prav tako hladneje, s pogostimi padavinami. Poletje je bilo lepo, sončno, ne prevroče, brez veliko padavin, neurij, toče. Dozorevanje je potekalo ob zmernih temperaturah, ki so odlične za razvoj arom.
Ko smo se že pripravljali na trgatev, zadovoljni, da smo leto odnesli brez ujm, nas je 30. avgusta, zadnji vroč in soparen dan v letu, zajelo hudo neurje s točo. Močni sunki vetra so podirali drevesa in odkrivali strehe hiš. Nevihta je zajela velik del našega vinorodnega okoliša. Prizanesla je le vzhodnemu (Ivanjkovci) in zahodnemu (Kog) delu. Veliko nasadov je utrpelo škodo – večjo ali manjšo, odvisno od izpostavljenosti posameznega vinograda. Dva naša vinograda, Lešnica in Brebrovnik, je toča močno prizadela – trte so izgubile toliko listne mase, da grozdje ni dozorelo in smo ga izločili. V ostalih vinogradih poškodbe niso bile hude. Sončno in suho vreme je omogočilo, da je grozdje normalno dozorelo. Ker je toča bila tako pozno, so tudi mladice že dozorele, olesenele in so brez globokih ran. Zato večjih težav pri rezi v prihodnjem letu ne bo.
Trgatev se je začela en teden pozneje kakor v zadnjih, zgodnejših letnikih. Med 9. septembrom in 6. oktobrom, smo v značilnih, lepih sončnih dnevih s hladnimi nočmi, brez težav pospravili pridelek. Izpad zaradi toče je bil 30 %. Pri trgatvi smo pozorno odbrali dobro dozorelo, zdravo grozdje in pri vseh sortah dobili odlično osnovo za vina letnika 2020.
2019
Zima, še posebej v februarju, je bila nadpovprečno topla, brez snega. V tem času je v vinogradih najpomembnejše opravilo rez. Le-ta je bila še posebej zahtevna v vinogradih, v katerih smo v preteklem letu imeli močno točo, saj so poganjki bili močno poškodovani.
Vse do pomladi je močno primanjkovalo padavin, zaloga vlage v tleh ni bila zadostna. V aprilu in maju se je ohladilo, rast je bila upočasnjena. Cvetenje se je začelo 7. junija, kar je teden ali dva pozneje kot v preteklih, toplejših letnikih. V dolgoletnem povprečju je to v našem okolišu sicer običajen čas cvetenja. Zaradi toplega vremena je cvetenje potekalo hitro, obilne padavine v začetku poletja so rast močno okrepile. Avgust je bil suh, vroč, ob hladnih nočeh se je dozorevanje pospešilo.
S trgatvijo smo začeli 10. septembra. Lepo vreme je omogočalo, da je potekala brez kakršnikoli težav. Količina in kakovost pridelka sta bili optimalni.
Letnik 2019 smo zaključili brez neugodnih vremenskih dogodkov. Leto je bilo nekoliko hladnejše kot nekaj letnikov poprej, vendar ravno prav za značilen, dober Štajerski letnik: zrelo grozdje, z lepo kislino in intenzivno aromatiko pri vseh sortah.
2018
Začetek leta je bil topel, v februarju pa je prišla prava zima, z veliko snega in stalnimi temperaturami pod 0 oC. Najbolj hladno je bilo konec februarja in prve dni marca, ko smo na vinogradniških legah izmerili -13 oC, v dolinah -22 oC. Nevarnost zimske pozebe je bila velika, saj se je trta že v januarju delno prebudila, a na dobrih legah škode ni bilo.
Zima je vztrajala vse do konca marca, nato se je naglo otoplilo. Zaradi obilice vlage in nadpovprečnih temperatur se je rast začela zgodaj. Veliko deževnih dni, toplo vreme in intevnzivna rast so povzročili močan pojav peronospore. Cvetenje se je začelo 23. maja. Potekalo je v lepem vremenu in se hitro končalo pri vseh sortah.
V juniju je bilo vroče, soparno, z veliko vlage. Začele so se pojavljati nevihte. Bolj zgodaj, pogosteje in intenzivneje kot običajno. Nevihta 8.6. je prinesla prvo točo in vidno škodo na pridelku v vinogradih v Ivanjkovcih in Brebrovniku. Štiri dni za tem je na istem mestu bila še močnejša nevihta s točo in vetrom, ki je v teh vinogradih povzročila velik izpad pridelka. Listi in poganjki so zaradi močnega vetra bili prav tako poškodovani. Trta je potrebovala 3 tedne, da si je opomogla. Vinogradi na ostalih lokacijah niso utrpeli škode.
Poletje je bilo brez neviht, ne prevroče, dozorevanje grozdja je potekalo lepo in hitro. S trgatvijo smo zaradi zamude pri gradnji v novi kleti začeli 6. septembra, zgodaj glede na datum, a zadnji čas glede na zrelost grozdja. Morali smo pohiteti. Sončen in zmerno topel september je omogočil lepo dozorevanje grozdja in nemoten potek trgatve pri vseh sortah, tako da smo s končali že 25. septembra. Grozdje je bilo lepo, zdravo in zrelo. Prvi letnik v novi kleti je odličen, pridelali smo vina s poudarjeno sortnostjo in zelo bogatim okusom.
2017
Januar je bil zelo hladen. Temperature so bile krepko pod ničlo, nekaj dni pod -12 oC, v nižje ležečih vinogradih še nekaj stopinj hladnje, na meji zimske pozebe. Sledila sta nadpovprečno topla februar ter marec in brstenje se je začelo zgodaj. Sredi aprila, ko so bili poganjki že razviti, se je ohladilo. Vdor hladnega zraka 21. aprila je povzročil spomladansko pozebo. Temperature so med 5. in 6. uro zjutraj bile pod -1,0 oC. Na posameznih mikrolokacijah – nižjih, zaprtih, zahodnih legah se je hladen zrak zadržal dalj časa in ti vinogradi so utrpeli škodo. Največ pri sortah, ki zgodaj odganjajo in so poganjki bili bolj razviti. Pri rumenem muškatu je pozeblo kar 60 % poganjkov, pri šiponu 20 %. Pri ostalih sortah večje škode ni bilo.
Pomlad se je nadaljevala s toplim vremenom in cvetenje se je začelo že 30. maja. Nadpovprečno toplo in sušno vreme je bilo tudi poleti. 12. junija smo se za las izognili toči, ki je padala le nekaj 100 m stran od naših vinogradov v Ivanjkovcih, Radomerju in Jeruzalemu. Vroče, suho poletje je pospešilo dozorevanje grozdja in s trgatvijo smo začeli že 30. avgusta.
Začetek trgatve je potekal odlično, v drugi polovici septembra je, zaradi hitrega dozorevanja in veliko deževnih dni, grozdje napadel botritis. Ker smo s trgatvijo začeli pravočasno smo veliko večino grozdja potrgali v optimalnem stanju. Končali smo že 28. septembra. Izpad pridelka zaradi botritisa je bil pri renskem rizlingu in šiponu.
V tem letu so nam grozile vse možne naravne ujme. K sreči smo se izognili zimski pozebi ter brez hujših posledic preživeli spomladansko pozebo, točo, poletno vročino in septembrsko deževje. Pridelali smo zrelo, zdravo grozdje in dobili odličen letnik z zelo bogatimi vini.
2016
Hladnemu januarju, ko so temperature v večini dneh bile nenehno pod ničlo, so sledili nadpovprečno topli februar, marec in april. Odganjanje se je začelo nekoliko prej, kar vedno pomeni nevarnost spomladanske pozebe.
Konec aprila, ko so poganjki že imeli razvitih 4-5 listov, se je naglo ohladilo. 26. aprila so temperature na nižjih legah padle pod 0o, v dolinah do – 4o C. Dan za tem je zapadlo še 10 cm snega. Tri dni smo bili v veliki negotovosti. Nekaj več snega, nekaj desetink stopinje nižje temperature in lahko bi izgubili ves pridelek. K sreči se to na najboljših legah ni zgodilo. Trta si je po nekaj dneh opomogla, rast se je nadaljevala normalno. Cvetenje se je začelo 2. junija in je potekalo brez težav. V vinogradih v Ivanjkovcih in Jeruzalemu je 6. julija bila toča, ki pa ni poškodovala grozdja.
Poletje je bilo razmeroma hladno in dozorevanje je bilo upočasnjeno. Ob koncu avgusta se je začelo sončno in suho obdobje. S trgatvijo smo v začeli 9. septembra. Zaradi lepega vremena je potekala brez težav. Končali smo 6. oktobra s šiponom v Jeruzalemu.
Letnik 2016 je bil resnično dramatičen. Spomladansko pozebo in točo smo preživel brez hudih posledic in pridelali grozdje, ki povsem ustreza našim visoko postavljenim merilom.
2015
Zima je bila topla. V januarju je nekaj dni povprečje bilo nad 8°C kar je teoretični prag za začetek vegetacije. Februar je bil hladnejši, toda izrazito nizkih temperatur ni bilo.
Aprila se je naglo otoplilo in brstenje se je začelo hitro. Zaradi suhega in razmeroma hladnega vremena je potekalo počasi. Cvetenje se je začelo 31.5., kar je nekaj dni prej od dolgletnega povprečja. Potekalo je v lepem vremenu in v 10-ih dneh je bilo zaključeno pri vseh sortah.
Poletje je bilo vroče, padavin je bilo dovolj. V vinogradu na Jeruzalemu nas je 16. avgusta prestrašila toča. V manjši meri je prizadela le sorto šipon, ki ima večje grozde. Poškodovane jagode so se zaradi vročega, suhega in vetrovnega vremena posušile. Tako vreme je hkrati pospešilo dozorevanje, zato smo na južnih legah pohiteli s trgatvijo.
Trgatev je pri vseh sortah potekala v lepem, zelo toplem vremenu. Grozdje je bilo popolnoma zdravo in lepo dozorelo. Konec septembra je bilo nekaj deževnih dni, ki so prekinili trgatev, a k sreči smo glavninio pridelka že imeli pod streho. S trgatvijo smo končali v začetku oktobra. Takoj za tem se je naglo ohladilo in ves mesec močno deževalo.
S pravočasno trgatvijo smo ohranili kisline in arome ter zaradi zmernega pridelka dobili zelo koncentrirana in bogata vina.
2014
Zima je bila mila, brez snega. Konec januarja se je pojavil žled, ki je v večjem delu Slovenije povzročil katastrofalno škodo v gozdovih, na električnih vodih, železnici. Kljub temu, da smo bili 10 dni okovani v led, pri nas ni bilo večjih težav.
Toplo spomladansko vreme in s tem odganjanje se je začelo zgodaj. Prve odprte cvetove smo opazili že 27. maja. Cvetenje se je zaradi dežja začelo neenakomerno, ko pa se je vreme izboljšalo, je potekalo nemoteno in se je lepo izteklo. Sledili so nenavadno hladni in deževni poletni meseci. V juliju in avgustu je padlo nadpovprečno veliko padavin in pričakovali smo lepo jesen. Žal je tudi september bil hladen in deževen. Padlo je rekordnih 212 mm dežja. V številnih vinogradih je to povzročilo močno plazenje tal in kar je najhuje, pokanje grozdnih jagod in s tem nevarnost gnilobe. Zaman smo čakali daljše sušno, sončno obdobje, ki bi preprečilo gnitje in pospešilo dozorevanje grozdja.
S trgatvijo smo začeli 17. septembra. Tako kot v letu 2010 je bilo zaradi slabega vremena veliko grozdja nedozorelega in zaradi obilnih padavin tudi gnilega. Z veliko potrpežljivostjo smo odbirali samo zdrave in primerno zrele grozde. Trgatev je zato potekala zelo počasi, izpad pridelka je bil zelo velik. Pri zgodnjih sortah povprečno 40 %, pri poznih pa 70 %. Tako želeno lepo jesensko vreme je seveda prišlo prepozno, v oktobru, po končani trgatvi.
Letnik 2014 si bomo zapomnili po veliko deževnih dnevih in težavah, ki jih je to povzročilo. Hladno vreme, skrbna odbira grozdja in natančno delo v kleti pa so zaslužni, da so v vseh vinih odlično izražene sortne značilnosti.
2013
Zima je bila dolga, z veliko padavinami. V januarju in februarju je večkrat zapadlo tudi do 80 cm snega, hladno je bilo vse do konca marca. Spomladansko taljenje snega je povzročilo poplave v dolinah, v vinogradih, ki so na težjih tleh, pa močno plazenje tal. Naši so k sreči na lažjih, peščenih tleh. Delno je bil prizadet le vinograd v Brebrovniku, kjer so v spodnjem delu tla ilovnata.
Velika zaloga vlage v tleh in nagla otoplitev sta omogočili dobro brstenje in bujen začetek rasti. Konec maja se je ohladilo, jutranje temperature so za nekaj dni padle pod 10°C. Rast se je skoraj ustavila. Cvetenje se je začelo 7. junija, takoj po otoplitvi. To je nekaj dni pred dolgoletnim povprečjem. Potekalo je nemoteno in v dvanajstih dneh je bilo zaključeno. Poletje je imelo več izrazito vročih obdobij, 8. avgusta je bilo rekordnih 38°C. Rast je bila zelo bujna, razvoj jagod hiter, začetek dozorevanja zelo zgoden. Čas od cvetenja do začetka dozorevanja je bil bistveno krajši od običajnega. Konec avgusta pa se je ohladilo in več dni deževalo. Tudi september je bil deževen in hladnejši od povprečja. Dozorevanje je bilo upočasnjeno.
S trgatvijo smo zaradi nevarnosti gnilobe pohiteli. Začeli smo 8. septembra s sauvignonom in končali 3. oktobra s šiponom. Imeli smo več deževnih obdobij, med katerimi smo iskali sončne dni za trgatev. Pogrešali smo daljše sončno suho obdobje, na drugi strani pa smo bili veseli hladnega vremena, ki nam med trgatvijo pomaga ohraniti sortne značilnosti. Količinsko je pridelek bil nekoliko nižji od načrtovanega.
Za letnik 2013 je značilna dolga hladna zima z veliko snega, spremenljiva pomlad, zelo vroča prva polovica ter deževna in hladna druga polovica poletja. Kljub pomanjkanju sonca med trgatvijo smo zaradi zmernega pridelka in hladnega vremena dobili kvalitetno grozdje z odlično ohranjenimi sortnimi značilnostmi.
2012
Leto se je začelo s toplim januarjem in zelo hladnim februarjem. Najhladnejši dan je bil 8. februar, ko se je temperatura v nižjih legah spustila do -15°C in nekaj očes v vinogradih na nižjih legah je bilo prizadetih. Padavin je bilo zelo malo, kar pomeni manjše zaloge vode v tleh in že konec marca smo se bali suše. Kmalu po brstenju, 9. aprila, smo imeli še rahlo spomladansko pozebo. V nižje ležečih delih vinogradov je bila temperatura -1,6°C in nekaj bolj razvitih poganjkov pri rumenem muškatu, chardonnayu in šiponu je pozeblo. Do večje škode nas je ločilo le nekaj desetink stopinje C.
Cvetenje se je začelo 25. maja, na isti dan kot leto prej oz. en teden pred povprečjem. Poletje je bilo najbolj vroče v zadnjih letih. Zabeležili smo nadpovprečno število dni s temperaturo nad 30°C, 24. avgusta celo 36°C. Padavin je bilo zelo malo, a ravno dovolj, da pravilno obremenjeni trsi niso utrpeli škode.
Trgatev smo začeli 3. septembra. Zaradi vročega poletja so tudi pozne sorte zorele pospešeno in s trgatvijo je bilo potrebno pohiteti. Tako smo končali že zadnji dan poletja, 21. septembra, kar je najzgodnejši zaključek trgatve doslej. Za pozne sorte, kot sta renski rizling in šipon, je to 3 tedne prej kot običajno. Grozdje je bilo popolnoma zdravo, sladkorne stopnje nadpovprečne, sortne značilnosti pa kljub vročemu poletju dobro ohranjene.
V letu 2012 smo bili na robu zimske pozebe, spomladanske pozebe in suše. Letnik spada med najtoplejše, trgatev se je zaključila še pred začetkom jeseni. Zaradi pravilne obremenitve trsov (enojni guyot) in pravočasne trgatve smo vse težave uspešno prebrodili. Pridelek je le 10% manjši od načrtovanega in je odlične kakovosti.
2011
Zima je bila zmerna, a dolgotrajna. Nizke temperature so trajale vse do konca marca. Sledila je nagla in močna otoplitev, ki je pospešila odganjanje. Skrbele so nas občasne spomladanske ohladitve. V začetku maja, ko so poganjki že bili lepo razviti, so se temperature spustile do 2°C, v dolinah in nizkih legah se je pojavil mraz. Vinogradi niso bili prizadeti.
Cvetenje se je kljub ohladitvam začelo zgodaj (25. maj) in je v lepem vremenu potekalo brez težav. Padavin je bilo malo in že konec junija nas je primanjkovalo vode. Nadaljevalo se je sušno in vroče vreme, rast se je sredi poletja skoraj ustavila. K sreči je konec julija padlo dovolj padavin za nemoten razvoj grozdja. Avgust in september sta bila suha in nadpovprečno vroča, kar je pospešilo dozorevanje.
S trgatvijo smo zato pohiteli. Začeli smo 7. septembra s sauvignonom, končali 4. oktobra šiponom. Vreme je bilo ves čas lepo, sončno in brez padavin. Temperature so bile visoke in morali smo zelo paziti, da smo v klet pripeljali nepoškodovano in hladno grozdje.
Kljub visokim temperaturam med trgatvijo smo uspeli ohraniti sortne značilnosti. Grozdje je bilo zelo zrelo, sladkorne stopnje nad povprečjem. Količinsko je bil nekoliko nad načrtovanim.
2010
Zima je bila blaga, nadpovprečno topel je bil februar. Zaradi hladnega obdobja v marcu pa se dolgo ni poslovila in začetek rasti je bil v dolgoletnem povprečju. Cvetenje se je začelo 4. junija, nekaj dni pozneje od povprečja. Potekalo je brez težav in nastavek pridelka je bil zelo dober.
Veliko padavin v maju in juliju je povzročilo bujno rast in težave s peronosporo, ki pa so bile obvladljive. Sledilo je zelo težko poletje. Veliko deževnih dni, soparno vreme in bujna rast so nudili odlične pogoje za razvoj oidija, ki je napadel z vso silo tako, da ga pri najbolj občutljivih sortah in izpostavljenih legah nismo uspeli preprečiti. V avgustu in septembru ni bilo običajnega vročega, suhega, vetrovnega obdobja, ki ustavi razvoj bolezni in omogoči optimalno dozorevanje. Namesto tega smo ponovno dobili veliko deževnih dni, nadpovprečno količino padavin in hladno vreme. To je upočasnilo dozorevanje; grozdje, ki je bilo že prizadeto zaradi oidija, je napadel še botrytis.
Pred trgatvijo smo bili v veliki dilemi in skoraj brezizhodnem položaju. Vedeli smo, da nam za optimalno zrelost manjka 10 sončnih dni, hkrati pa nas je že ogrožal botrytis. Potrgati nezrelo grozdje ali čakati in žrtvovati velik del pridelka? Odločili smo se počakati na zrelost, ki jo potrebujemo, ne glede na ceno. S trgatvijo smo začeli 23. septembra. To je normalen rok trgatve, a zaradi muhastega letnika grozdje ni bilo enakomerno zrelo. V vinogradih smo z veliko potrpežljivostjo odbirali samo zrele in zdrave grozde, ki smo jih pri nekaterih legah pred predelavo še dodatno pregledali na sortirni mizi. Tako smo zagotovili kakovost, ki jo potrebujemo, zaradi ostrih kriterijev pa izgubili od 30 – 60 % pridelka. Za trgatev smo porabili dvakrat več delovnih ur kot običajno.
Letnik 2010 je bil najtežji doslej. Za želeno kakovost smo žrtvovali velik del pridelka. Prepričani smo, da smo ravnali prav, saj smo kljub vsemu dobili zrela, čista, sortno značilna in zelo aromatična vina.
2009
Zima je bila brez posebnosti. Pomlad je nekoliko zamujala, hladno vreme je trajalo vse do aprila. Odganjanje se je začelo normalno in rast je hitro napredovala, saj je v začetku maja bilo zelo toplo. Cvetenje se je začelo 22. maja. To je en teden pred povprečjem in je na ravni zelo zgodnjih letnikov, kot so bili 2000, 2003 in 2007.
Takoj po začetku cvetenja se je ohladilo, bilo je veliko dežja, dvakrat z močno točo. Prvič med cvetenjem, drugič v začetku debelitve jagod. Hladno in deževno obdobje je trajalo vse do polovice julija. Prednost letnika je bila izgubljena, vinogradi prizadeti zaradi toče, razvoj se je skorajda ustavil in v tem obdobju že zaostajal za povprečjem. Z zmanjšano količino smo se hitro sprijaznili, za kakovost pridelka smo bili še zaskrbljeni. Po nekaj tednih negotovosti se je vreme izboljšalo in sledilo je dolgotrajno toplo in suho obdobje, ki je bilo za vinograde blagodejno. Poletnih neurij, ki so običajna, ni bilo. Na koncu smo dobili še izredno lepo in toplo jesen.
Trgatev smo začeli 19. septembra s sauvignonom. To je povprečen začetek trgatve in kaže, da je trta nadoknadila hladno obdobje po cvetenju. Grozdje je bilo lepo zrelo in zdravo. Zaradi toplega oktobra so kisline nižje od povprečja in s trgatvijo smo morali pohiteti. Zaključili smo s šiponom in renskim rizlingom 7. oktobra. To je zelo zgodaj. Vzrok za tako hitro dozorevanje poznih sort je gotovo v sončni jeseni ter manjšem pridelku, kot posledici toče in hladnega vremena med cvetenjem.
Letnik 2009 je bil stresen. Začel se je s prednostjo, sredi rastne dobe je že zaostajal, da bi jeseni, predvsem pri poznih sortah, bil pred povprečjem. Zgodnja toča je zmanjšala pridelek za 20 – 40 %. Na kakovost k sreči ni vplivala negativno, saj so se poškodovane jagode posušile in hitro odpadle. Grozdje je bilo tako, kot si ga želimo: zrelo, zdravo, aromatično, polnega okusa. Izjemno pomembna je bila sončna, suha in topla jesen, ki je omogočila, da so poleg grozdja dobro dozorele tudi mladice, ki so odgnale po toči. Tako so bile dobro pripravljene na zimo in normalno rodnost v naslednji rastni dobi.
2008
Prvi trije meseci leta 2008 so bili nadpovprečno topli in kazalo je, da se bo ponovil zgodnji letnik, kakršni so bili 2000, 2003 in deloma 2007. Zaradi hladnejše pomladi pa se je letnik hitro utiril v dolgoletno povprečje. Spomladanskih padavin je bilo ravno prav, odganjanje in začetek rasti trte sta bili nemoteni. Cvetenje se je začelo nekaj dni prej, a je zaradi nadpovprečnega števila deževnih dni in hladnejšega vremena trajalo en teden dalj kot je običajno.
Poletni meseci niso bili nič kaj prijazni. V juliju je bilo veliko deževnih dni, avgust in september pa nista ponudila daljših suhih in vročih obdobij, ki so značilna za ta čas. Neurja s točo so nenehno grozila vse do septembra in so bila najpogostejša in najintenzivnejša doslej. Za nas se je kot dovolj učinkovita pokazala starodavna, preprosta in najcenejša obramba pred točo, to je razpršenost vinogradov po regiji. Ujma namreč nikoli ne prizadene velikega območja enako močno. Od 15 vinogradov, ki jih imamo razmetanih v krogu 20 km, je toča močno prizadela le enega. V ostalih je ni bilo ali pa je bila manj intenzivna in ni povzročila nobene škode.
S trgatvijo smo začeli 13. septembra s sauvignonom s Koga, ki je bil zaradi zelo nizkega pridelka zrel dober teden pred ostalimi. Nadaljevali smo v zadnji dekadi septembra in z daljšimi presledki končali 26. oktobra. Med trgatvijo srednje poznih sort smo imeli lepo vreme, sicer hladnejše od običajnega, a brez padavin. To je bilo idealno, saj prevroči septembrski dnevi med trgatvijo niso zaželeni. V drugi polovici oktobra je bilo suho in sončno obdobje, ki je odločilno prispevalo k dozorevanju šipona in renskega rizlinga.
Letnik 2008 je po temperaturnih vsotah hladnejši od povprečja in težaven predvsem zaradi muhastega poletja. Ker smo v vseh vinogradih uvedli enošparonsko vzgojno obliko, opravili temeljito pletev in poleti odstranili odvečen pridelek, je grozdje dobro dozorelo. Nekoliko hladnejši poletni in jesenski dnevi so gotovo prispevali k ohranjanju sortnih arom, še posebej pri sauvignonu. Čas trgatve je v dolgoletnem povprečju za naše vinorodno območje. Letnik 2008 je značilen štajerski letnik.
2007
Začetek leta je zaznamovala mila zima, ena najtoplejših sploh. Tudi snega ni bilo. Presenetil je le proti koncu zime. V enem dnevu je zapadlo pol metra mokrega in težkega snega, ki je drevju lomil veje in podiral daljnovode. Kljub temu je bil dobrodošel, saj je omogočil odločilno zalogo vlage v tleh. Tudi poznejši meseci so bili namreč nadpovprečno topli in suhi. To je pomenilo zgodnje in lepo odganjanje ter hitro rast vinske trte.
Cvetenje se je začelo že 18. maja. Podobno kot v letnikih 2000 in 2003, tri tedne pred povprečjem.
Poletje je bilo vroče in suho. Trta k sreči ni utrpela škode. Vse je kazalo na zelo zgodnjo trgatev, ki pa se je zaradi hladne druge polovice avgusta začela »samo« 10 dni prej od povprečja. Druga polovica septembra in začetek oktobra sta bila in topla tako, da so predvsem pozne sorte dozorele v idealnih razmerah.