VINOGRADI

Verus vinogradi se nahajajo na vzhodu Slovenije, v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija. Razprostirajo se med rekama Dravo in Muro ter mestecema Ormož in Ljutomer, med 46° 24’ in 46° 31’ severne širine ter 16° 05’ in 16° 19’ vzhodne dolžine.

Posajeni so na strmih legah s 30 do 40 % nagibom. Sončni žarki tako padajo pod pravim kotom, kar povečuje njihovo moč. Zaradi nevarnosti zimske in spomladanske pozebe so vinogradi nad 250 m nadmorske višine. S trto so posajene V, J in Z lege na terasah ali vertikalno. Na severnih pobočjih raste povečini gozd, pod vinogradi so sadovnjaki, njive in travniki.

V tej razgibani, pestri in izjemno slikoviti pokrajini obdelujemo 25 ha vinogradov na skrbno izbranih legah: Jeruzalem, Kog, Litmerk, Stanovščak, Pavlovski vrh, Brebrovnik, Radomerščak, Gomila.

KLIMA

Naši kraji so v zmernem podnebnem pasu. Neposredna bližina Panonske nižine in Alp ter vpliv Jadranskega morja odločilno vplivajo na vreme.

V vseh letnih časih je značilno neenakomerno menjavanje toplih in hladnih ter deževnih in sušnih obdobij. Hladne zime pomenijo nevarnost pozeb, vroča poletja s pogostimi nevihtami pa nevarnost toče.

Na karakter vina odločilno vplivajo sončni, vetrovni dnevi in hladne noči v času dozorevanja grozdja.

Povprečna letna temperatura je med 9 in 10 oC. Sonce sije 2600 – 2800 ur na leto (št. ur sončnega obsevanja nad 120 W/m2). Povprečno na leto pade od 900 do 1000 mm padavin, od tega 550 mm v rastni dobi (od aprila do septembra).

Običajni začetek cvetenja je v začetku junija. Trgatev v povprečju poteka od druge polovice septembra do srede oktobra.

TLA

V vinogradih prevladujejo sivi laporji in apneni peščenjaki. Matična osnova so terciarne mehke karbonatne kamnine iz obdobja pliocena in miocena.

Značilna je raznolikost tal od lahkih do srednje težkih; na vrhovih in strminah so tla najpogosteje peščena in rahla, v nižjih in položnih legah pa ilovnata z več glinastih delcev. Tla so lažja, dobro odcedna, zračna, ne preveč bogata.

Zaradi preprečevanja erozije in lažje obdelave so vsi vinogradi zatravljeni.

PRIDELAVA

Vse vinograde obdelujemo na naravi prijazen način, skladno s smernicami za Integrirano pridelavo, ki je kontrolirana s strani akreditirane inštitucije.

Vzgojna oblika je enojni guyot, ki omogoča dobro osončenost in zračnost listne stene, uravnoteženo rast ter količinsko zmeren pridelek odlične kakovosti.

Na najbolj strmih in razgibanih legah so vinogradi na terasah z 2.000 trsi/ha. Na legah z nagibom pod 30 % so vinogradi posajeni vertikalno s 4.000 trsi/ha.

Trgatev je ročna. Odbiramo popolnoma zrelo in zdravo grozdje polnega okusa. Do kleti ga pripeljemo ohlajenega in nepoškodovanega v majhnih zabojih v klimatiziranem vozilu.

Pridelek 6 - 8 t/ha, 1,5 – 2,5 kg/trs; odvisno od letnika, sorte in starosti vinograda.