Zaradi nenehne menjave toplih, hladnih, deževnih in sončnih obdobij se letniki med seboj zelo razlikujejo. Lahko so si podobni, a nikoli niti dva nista popolnoma enaka. Od začetka rastne dobe do konca trgatve dnevno spremljamo vreme. Na podlagi meteoroloških podatkov in dolgoletnih izkušenj se odločamo o vseh opravilih v vinogradu, še posebej pozorno o optimalnem času trgatve. Tako lahko v vsakem letniku, pri vseh sortah dosežemo najboljšo možno kakovost in želeni slog vina.
Zima je bila topla. V januarju je nekaj dni povprečje bilo nad 8°C kar je teoretični prag za začetek vegetacije. Februar je bil hladnejši, toda izrazito nizkih temperatur ni bilo.
Aprila se je naglo otoplilo in brstenje se je začelo hitro. Zaradi suhega in razmeroma hladnega vremena je potekalo počasi. Cvetenje se je začelo 31.5., kar je nekaj dni prej od dolgletnega povprečja. Potekalo je v lepem vremenu in v 10-ih dneh je bilo zaključeno pri vseh sortah.
Poletje je bilo vroče, padavin je bilo dovolj. V vinogradu na Jeruzalemu nas je 16. avgusta prestrašila toča. V manjši meri je prizadela le sorto šipon, ki ima večje grozde. Poškodovane jagode so se zaradi vročega, suhega in vetrovnega vremena posušile. Tako vreme je hkrati pospešilo dozorevanje, zato smo na južnih legah pohiteli s trgatvijo.
Trgatev je pri vseh sortah potekala v lepem, zelo toplem vremenu. Grozdje je bilo popolnoma zdravo in lepo dozorelo. Konec septembra je bilo nekaj deževnih dni, ki so prekinili trgatev, a k sreči smo glavninio pridelka že imeli pod streho. S trgatvijo smo končali v začetku oktobra. Takoj za tem se je naglo ohladilo in ves mesec močno deževalo.
S pravočasno trgatvijo smo ohranili kisline in arome ter zaradi zmernega pridelka dobili zelo koncentrirana in bogata vina.
Zima je bila mila, brez snega. Konec januarja se je pojavil žled, ki je v večjem delu Slovenije povzročil katastrofalno škodo v gozdovih, na električnih vodih, železnici. Kljub temu, da smo bili 10 dni okovani v led, pri nas ni bilo večjih težav.
Toplo spomladansko vreme in s tem odganjanje se je začelo zgodaj. Prve odprte cvetove smo opazili že 27. maja. Cvetenje se je zaradi dežja začelo neenakomerno, ko pa se je vreme izboljšalo, je potekalo nemoteno in se je lepo izteklo. Sledili so nenavadno hladni in deževni poletni meseci. V juliju in avgustu je padlo nadpovprečno veliko padavin in pričakovali smo lepo jesen. Žal je tudi september bil hladen in deževen. Padlo je rekordnih 212 mm dežja. V številnih vinogradih je to povzročilo močno plazenje tal in kar je najhuje, pokanje grozdnih jagod in s tem nevarnost gnilobe. Zaman smo čakali daljše sušno, sončno obdobje, ki bi preprečilo gnitje in pospešilo dozorevanje grozdja.
S trgatvijo smo začeli 17. septembra. Tako kot v letu 2010 je bilo zaradi slabega vremena veliko grozdja nedozorelega in zaradi obilnih padavin tudi gnilega. Z veliko potrpežljivostjo smo odbirali samo zdrave in primerno zrele grozde. Trgatev je zato potekala zelo počasi, izpad pridelka je bil zelo velik. Pri zgodnjih sortah povprečno 40 %, pri poznih pa 70 %. Tako želeno lepo jesensko vreme je seveda prišlo prepozno, v oktobru, po končani trgatvi. Letnik 2014 si bomo zapomnili po veliko deževnih dnevih in težavah, ki jih je to povzročilo. Hladno vreme, skrbna odbira grozdja in natančno delo v kleti pa so zaslužni, da so v vseh vinih odlično izražene sortne značilnosti.
Zima je bila dolga, z veliko padavinami. V januarju in februarju je večkrat zapadlo tudi do 80 cm snega, hladno je bilo vse do konca marca. Spomladansko taljenje snega je povzročilo poplave v dolinah, v vinogradih, ki so na težjih tleh, pa močno plazenje tal. Naši so k sreči na lažjih, peščenih tleh. Delno je bil prizadet le vinograd v Brebrovniku, kjer so v spodnjem delu tla ilovnata.
Velika zaloga vlage v tleh in nagla otoplitev sta omogočili dobro brstenje in bujen začetek rasti. Konec maja se je ohladilo, jutranje temperature so za nekaj dni padle pod 10°C. Rast se je skoraj ustavila. Cvetenje se je začelo 7. junija, takoj po otoplitvi. To je nekaj dni pred dolgoletnim povprečjem. Potekalo je nemoteno in v dvanajstih dneh je bilo zaključeno. Poletje je imelo več izrazito vročih obdobij, 8. avgusta je bilo rekordnih 38°C. Rast je bila zelo bujna, razvoj jagod hiter, začetek dozorevanja zelo zgoden. Čas od cvetenja do začetka dozorevanja je bil bistveno krajši od običajnega. Konec avgusta pa se je ohladilo in več dni deževalo. Tudi september je bil deževen in hladnejši od povprečja. Dozorevanje je bilo upočasnjeno.
S trgatvijo smo zaradi nevarnosti gnilobe pohiteli. Začeli smo 8. septembra s sauvignonom in končali 3. oktobra s šiponom. Imeli smo več deževnih obdobij, med katerimi smo iskali sončne dni za trgatev. Pogrešali smo daljše sončno suho obdobje, na drugi strani pa smo bili veseli hladnega vremena, ki nam med trgatvijo pomaga ohraniti sortne značilnosti. Količinsko je pridelek bil nekoliko nižji od načrtovanega.
Za letnik 2013 je značilna dolga hladna zima z veliko snega, spremenljiva pomlad, zelo vroča prva polovica ter deževna in hladna druga polovica poletja. Kljub pomanjkanju sonca med trgatvijo smo zaradi zmernega pridelka in hladnega vremena dobili kvalitetno grozdje z odlično ohranjenimi sortnimi značilnostmi.
Leto se je začelo s toplim januarjem in zelo hladnim februarjem. Najhladnejši dan je bil 8. februar, ko se je temperatura v nižjih legah spustila do -15°C in nekaj očes v vinogradih na nižjih legah je bilo prizadetih. Padavin je bilo zelo malo, kar pomeni manjše zaloge vode v tleh in že konec marca smo se bali suše. Kmalu po brstenju, 9. aprila, smo imeli še rahlo spomladansko pozebo. V nižje ležečih delih vinogradov je bila temperatura -1,6°C in nekaj bolj razvitih poganjkov pri rumenem muškatu, chardonnayu in šiponu je pozeblo. Do večje škode nas je ločilo le nekaj desetink stopinje C.
Cvetenje se je začelo 25. maja, na isti dan kot leto prej oz. en teden pred povprečjem. Poletje je bilo najbolj vroče v zadnjih letih. Zabeležili smo nadpovprečno število dni s temperaturo nad 30°C, 24. avgusta celo 36°C. Padavin je bilo zelo malo, a ravno dovolj, da pravilno obremenjeni trsi niso utrpeli škode.
Trgatev smo začeli 3. septembra. Zaradi vročega poletja so tudi pozne sorte zorele pospešeno in s trgatvijo je bilo potrebno pohiteti. Tako smo končali že zadnji dan poletja, 21. septembra, kar je najzgodnejši zaključek trgatve doslej. Za pozne sorte, kot sta renski rizling in šipon, je to 3 tedne prej kot običajno. Grozdje je bilo popolnoma zdravo, sladkorne stopnje nadpovprečne, sortne značilnosti pa kljub vročemu poletju dobro ohranjene.
V letu 2012 smo bili na robu zimske pozebe, spomladanske pozebe in suše. Letnik spada med najtoplejše, trgatev se je zaključila še pred začetkom jeseni. Zaradi pravilne obremenitve trsov (enojni guyot) in pravočasne trgatve smo vse težave uspešno prebrodili. Pridelek je le 10% manjši od načrtovanega in je odlične kakovosti.
Zima je bila zmerna, a dolgotrajna. Nizke temperature so trajale vse do konca marca. Sledila je nagla in močna otoplitev, ki je pospešila odganjanje. Skrbele so nas občasne spomladanske ohladitve. V začetku maja, ko so poganjki že bili lepo razviti, so se temperature spustile do 2°C, v dolinah in nizkih legah se je pojavil mraz. Vinogradi niso bili prizadeti.
Cvetenje se je kljub ohladitvam začelo zgodaj (25. maj) in je v lepem vremenu potekalo brez težav. Padavin je bilo malo in že konec junija nas je primanjkovalo vode. Nadaljevalo se je sušno in vroče vreme, rast se je sredi poletja skoraj ustavila. K sreči je konec julija padlo dovolj padavin za nemoten razvoj grozdja. Avgust in september sta bila suha in nadpovprečno vroča, kar je pospešilo dozorevanje.
S trgatvijo smo zato pohiteli. Začeli smo 7. septembra s sauvignonom, končali 4. oktobra šiponom. Vreme je bilo ves čas lepo, sončno in brez padavin. Temperature so bile visoke in morali smo zelo paziti, da smo v klet pripeljali nepoškodovano in hladno grozdje.
Kljub visokim temperaturam med trgatvijo smo uspeli ohraniti sortne značilnosti. Grozdje je bilo zelo zrelo, sladkorne stopnje nad povprečjem. Količinsko je bil nekoliko nad načrtovanim.
Zima je bila blaga, nadpovprečno topel je bil februar. Zaradi hladnega obdobja v marcu pa se dolgo ni poslovila in začetek rasti je bil v dolgoletnem povprečju. Cvetenje se je začelo 4. junija, nekaj dni pozneje od povprečja. Potekalo je brez težav in nastavek pridelka je bil zelo dober.
Veliko padavin v maju in juliju je povzročilo bujno rast in težave s peronosporo, ki pa so bile obvladljive. Sledilo je zelo težko poletje. Veliko deževnih dni, soparno vreme in bujna rast so nudili odlične pogoje za razvoj oidija, ki je napadel z vso silo tako, da ga pri najbolj občutljivih sortah in izpostavljenih legah nismo uspeli preprečiti. V avgustu in septembru ni bilo običajnega vročega, suhega, vetrovnega obdobja, ki ustavi razvoj bolezni in omogoči optimalno dozorevanje. Namesto tega smo ponovno dobili veliko deževnih dni, nadpovprečno količino padavin in hladno vreme. To je upočasnilo dozorevanje; grozdje, ki je bilo že prizadeto zaradi oidija, je napadel še botrytis.
Pred trgatvijo smo bili v veliki dilemi in skoraj brezizhodnem položaju. Vedeli smo, da nam za optimalno zrelost manjka 10 sončnih dni, hkrati pa nas je že ogrožal botrytis. Potrgati nezrelo grozdje ali čakati in žrtvovati velik del pridelka? Odločili smo se počakati na zrelost, ki jo potrebujemo, ne glede na ceno. S trgatvijo smo začeli 23. septembra. To je normalen rok trgatve, a zaradi muhastega letnika grozdje ni bilo enakomerno zrelo. V vinogradih smo z veliko potrpežljivostjo odbirali samo zrele in zdrave grozde, ki smo jih pri nekaterih legah pred predelavo še dodatno pregledali na sortirni mizi. Tako smo zagotovili kakovost, ki jo potrebujemo, zaradi ostrih kriterijev pa izgubili od 30 - 60 % pridelka. Za trgatev smo porabili dvakrat več delovnih ur kot običajno.
Letnik 2010 je bil najtežji doslej. Za želeno kakovost smo žrtvovali velik del pridelka. Prepričani smo, da smo ravnali prav, saj smo kljub vsemu dobili zrela, čista, sortno značilna in zelo aromatična vina.
Zima je bila brez posebnosti. Pomlad je nekoliko zamujala, hladno vreme je trajalo vse do aprila. Odganjanje se je začelo normalno in rast je hitro napredovala, saj je v začetku maja bilo zelo toplo. Cvetenje se je začelo 22. maja. To je en teden pred povprečjem in je na ravni zelo zgodnjih letnikov, kot so bili 2000, 2003 in 2007.
Takoj po začetku cvetenja se je ohladilo, bilo je veliko dežja, dvakrat z močno točo. Prvič med cvetenjem, drugič v začetku debelitve jagod. Hladno in deževno obdobje je trajalo vse do polovice julija. Prednost letnika je bila izgubljena, vinogradi prizadeti zaradi toče, razvoj se je skorajda ustavil in v tem obdobju že zaostajal za povprečjem. Z zmanjšano količino smo se hitro sprijaznili, za kakovost pridelka smo bili še zaskrbljeni. Po nekaj tednih negotovosti se je vreme izboljšalo in sledilo je dolgotrajno toplo in suho obdobje, ki je bilo za vinograde blagodejno. Poletnih neurij, ki so običajna, ni bilo. Na koncu smo dobili še izredno lepo in toplo jesen.
Trgatev smo začeli 19. septembra s sauvignonom. To je povprečen začetek trgatve in kaže, da je trta nadoknadila hladno obdobje po cvetenju. Grozdje je bilo lepo zrelo in zdravo. Zaradi toplega oktobra so kisline nižje od povprečja in s trgatvijo smo morali pohiteti. Zaključili smo s šiponom in renskim rizlingom 7. oktobra. To je zelo zgodaj. Vzrok za tako hitro dozorevanje poznih sort je gotovo v sončni jeseni ter manjšem pridelku, kot posledici toče in hladnega vremena med cvetenjem.
Letnik 2009 je bil stresen. Začel se je s prednostjo, sredi rastne dobe je že zaostajal, da bi jeseni, predvsem pri poznih sortah, bil pred povprečjem. Zgodnja toča je zmanjšala pridelek za 20 – 40 %. Na kakovost k sreči ni vplivala negativno, saj so se poškodovane jagode posušile in hitro odpadle. Grozdje je bilo tako, kot si ga želimo: zrelo, zdravo, aromatično, polnega okusa. Izjemno pomembna je bila sončna, suha in topla jesen, ki je omogočila, da so poleg grozdja dobro dozorele tudi mladice, ki so odgnale po toči. Tako so bile dobro pripravljene na zimo in normalno rodnost v naslednji rastni dobi.
Prvi trije meseci leta 2008 so bili nadpovprečno topli in kazalo je, da se bo ponovil zgodnji letnik, kakršni so bili 2000, 2003 in deloma 2007. Zaradi hladnejše pomladi pa se je letnik hitro utiril v dolgoletno povprečje. Spomladanskih padavin je bilo ravno prav, odganjanje in začetek rasti trte sta bili nemoteni. Cvetenje se je začelo nekaj dni prej, a je zaradi nadpovprečnega števila deževnih dni in hladnejšega vremena trajalo en teden dalj kot je običajno.
Poletni meseci niso bili nič kaj prijazni. V juliju je bilo veliko deževnih dni, avgust in september pa nista ponudila daljših suhih in vročih obdobij, ki so značilna za ta čas. Neurja s točo so nenehno grozila vse do septembra in so bila najpogostejša in najintenzivnejša doslej. Za nas se je kot dovolj učinkovita pokazala starodavna, preprosta in najcenejša obramba pred točo, to je razpršenost vinogradov po regiji. Ujma namreč nikoli ne prizadene velikega območja enako močno. Od 15 vinogradov, ki jih imamo razmetanih v krogu 20 km, je toča močno prizadela le enega. V ostalih je ni bilo ali pa je bila manj intenzivna in ni povzročila nobene škode.
S trgatvijo smo začeli 13. septembra s sauvignonom s Koga, ki je bil zaradi zelo nizkega pridelka zrel dober teden pred ostalimi. Nadaljevali smo v zadnji dekadi septembra in z daljšimi presledki končali 26. oktobra. Med trgatvijo srednje poznih sort smo imeli lepo vreme, sicer hladnejše od običajnega, a brez padavin. To je bilo idealno, saj prevroči septembrski dnevi med trgatvijo niso zaželeni. V drugi polovici oktobra je bilo suho in sončno obdobje, ki je odločilno prispevalo k dozorevanju šipona in renskega rizlinga.
Letnik 2008 je po temperaturnih vsotah hladnejši od povprečja in težaven predvsem zaradi muhastega poletja. Ker smo v vseh vinogradih uvedli enošparonsko vzgojno obliko, opravili temeljito pletev in poleti odstranili odvečen pridelek, je grozdje dobro dozorelo. Nekoliko hladnejši poletni in jesenski dnevi so gotovo prispevali k ohranjanju sortnih arom, še posebej pri sauvignonu. Čas trgatve je v dolgoletnem povprečju za naše vinorodno območje. Letnik 2008 je značilen štajerski letnik.
Začetek leta je zaznamovala mila zima, ena najtoplejših sploh. Tudi snega ni bilo. Presenetil je le proti koncu zime. V enem dnevu je zapadlo pol metra mokrega in težkega snega, ki je drevju lomil veje in podiral daljnovode. Kljub temu je bil dobrodošel, saj je omogočil odločilno zalogo vlage v tleh. Tudi poznejši meseci so bili namreč nadpovprečno topli in suhi. To je pomenilo zgodnje in lepo odganjanje ter hitro rast vinske trte. Cvetenje se je začelo že 18. maja. Podobno kot v letnikih 2000 in 2003, tri tedne pred povprečjem.
Poletje je bilo vroče in suho. Trta k sreči ni utrpela škode. Vse je kazalo na zelo zgodnjo trgatev, ki pa se je zaradi hladne druge polovice avgusta začela »samo« 10 dni prej od povprečja. Druga polovica septembra in začetek oktobra sta bila in topla tako, da so predvsem pozne sorte dozorele v idealnih razmerah.